24. postaja
Svoj pohod nadaljujemo do križišča, na katerem smo prej zavili levo. Sedaj v križišču zavijemo levo in nadaljujemo pohod po cesti, ki nas skozi gozd vodi do vasi Sovjak. Po devetsto metrih v drugem križišču zavijemo levo, kjer malo više zagledamo postajo številka 24., na kateri je še ena znamenitost, znana tudi v širši okolici: Krajnčeva kapela. Kapelica je »arhitekturna pripoved« Krajnčeve družine, prepletena z mnogimi duhovnimi sporočili. Namenjena je verskim in tudi družabnim srečanjem vaščanov. Stoji na križišču cest, od katerih vodi ena h Krajnčevi domačiji. Vhod je urejen z večje ploščadi pred njo, h kateri vodi terasna pot, ki skupaj s ploščadjo okrog kapelice predstavlja podobo hostije nad kelihom. Terasa s krožno ploščo (streho) je podprta s petnajstimi stebri na skrajnem robu. Pri vhodu v kapelico stojita stebra, ki simbolizirata očeta in mamo, petnajst stebrov okoli nje pa simbolizira petnajst njunih otrok.
Iz sredine kapelice se vzpenja zvonik, ki je dvakrat višji od kapelice s streho vred. Po višini je razdeljen na tri dele: spodnji, osrednji del z zvonom in zgornji del s strešino, na vrhu katere je križ. Okrog šesterostrane piramide so trije prstani in nad zvonom še eden, ki jih lahko v simbolni govorici primerjamo s tremi (oziroma štirimi) deli rožnega venca, če vzamemo petnajst stebrov za petnajst skrivnosti, ki se jih spominjamo v rožnem vencu.
Tla v kapelici so iz zelenega in sivega marmorja. Stene je poslikal domačin Danilo Muršec. Na desni steni je slika sv. Ludvika IX; v ozadju je naslikana domačija. Na levi steni je naslikan sv. Florijan, v ozadju pa je vas Sovjak. V odprti kupoli so naslikani angeli z različnimi glasbili, s čimer je želel umetnik predstaviti ljubezen do glasbe mnogih Krajnčevih otrok. V apsidi kapele stoji kip Žalostne Matere Božje – pieta. Kip spominja na leto 1960, ko je sedaj že pokojna mama držala v naročju svojo mrtvo šest-letno hčerko Kristino. Na desni strani apside pa je Križani.
Oltar je zasnovan z mislijo, kako na simbolni ravni vključiti vse člane družine Krajnc. Sredi bele oltarne menze stoji rjav križ iz furnirja, ki se ponovi še na levi in desni strani. V spodnjem delu oltarja je 32 različnih deščic, medtem ko je na sredi spet znamenje križa. Število 32 je število vseh svakinj in svakov, nečakinj in nečakov. (Krajnc 2003).