27. postaja

Pot nadaljujemo po makadamski cesti, na kateri pri informacijski tabli, zavijemo levo. Prispemo na območje Jezer. Jezera so poplavni jelšev log, ki zavzema območje 2,2 hektarja. Ta del je bil pred regulacijo Pesnice (leta 1965) za ljudi neprehoden (razen pozimi). Še na travnikih je bilo poleti zelo mokrotno in voda je bila videti umazano rjava. V jelšev log ni nihče zahajal, saj so se tla udirala. Starejši ljudje so rekli, da je tam »živo blato«. Tu živijo srnjad, divje svinje, lisice, poljski zajci, fazani, jerebice, prepelice in pižmovke. Na območju Jezer je tudi veliko rastlinskih vrst. Med drevesi prevladujejo črna jelša, topoli, hrast (dob), čremse in jeseni. Od grmovnic je največ črnega bezga, navadne trdoleske, navadne krhlike, krhke vrbe, robinije, gloga in robide. Med drugim rastjem lahko najdemo kalužnico, koprive, preslico, praprot, različne vrste šašev, divji hmelj, zajčjo deteljo, mrtve koprive in še druge močvirske rastline. V bližnjih jarkih rastejo močvirska logarica, divje orhideje, pegaste prstaste kukavice, kalužnice, vodne perunike. Zaradi bujne vegetacije je prostor skoraj neprehoden. (Fras, Skurjeni 2001).

Po rahlem spustu prispemo na območje šolske naravoslovne učne poti. Po prehodu čez travnik in prečkanju južnega melioracijskega jarka nas pot pripelje do 27. postaje, ki je še ena znamenitost, po kateri je naša občina znana tudi po vsej državi. Za to postajo priporočamo, da imajo pohodniki s seboj daljnogled, kajti tu je največja in najstarejša kolonija sivih čapelj pri nas. Siva čaplja je najpogostejša vrsta čapelj v Sloveniji. 1992 je v tej koloniji v Bišu gnezdilo 120 parov sivih čapelj, učenci PŠ Trnovska vas so spomladi 1997 našteli 111 gnezd, marca 1999 142 in februarja 2000131 gnezd. (Isto). Sive čaplje lahko tukaj opazujemo tako, da se potiho približamo gnezdom v gozdu. Bolj pa priporočamo, da tem lepim pticam pustimo njihov mir in jih opazujemo z lovskih prež, ki jih je okoli gozda precej.

Fotografija 13: Siva čaplja
(Vir: Fras 2003)

NAPREJ