32. postaja
Pot nadaljujemo po cesti proti Trnovski vasi. Po približno desetih minutah hoje prispemo v Trnovce, zavijemo s ceste na desno in se napotimo po makadamski poti med njivami in travniki proti vasi Biš. Po slabem kilometru zavijemo levo, od kod nas pot vodi do dela vasi Biš, ki ima vseslovenski pomen. V tem delu sta namreč rojstni hiši velikih slovenskih mož. Najprej prispemo do 32. postaje: rojstne hiše doktorja Jožefa (Josipa) Muršca–Živkova. Zaradi pomembnosti bomo obema na tem mestu namenili nekaj več prostora. Muršec se je rodil v tej hiši, 1. marca 1807. Po šolanju pri Sv. Bolfenku, v Lenartu, na gimnaziji v Mariboru, liceju v Gradcu in po študiju bogoslovja je bil v duhovnika posvečen leta 1830.
odeloval je z veliko pomembnimi ljudmi, kar dokazuje tudi njegovo dopisovanje z Vrazom, Bleiweisom, Slomškom in drugimi. Zbiral je ljudske pesmi, pregovore, pravljice, pripovedke, rastlinska imena. Leta 1832 se je poskusil tudi v pesništvu in napisal svoje prve pesmi. Sodeloval je pri izdelavi Kozlarjevega zemljevida, na katerem je vrisal narodnostno mejo in opisal slovenska krajevna imena v Mariborskem okrožju. Udejstvoval se je tudi v političnem življenju. Spadal je med privržence ilirizma. 16. aprila 1848 je v Gradcu ustanovil društvo Slovenija, ki si je prizadevalo za združeno in samostojno Slovenijo.
Bil je organizator in podpornik prebujajočega se slovenstva ter dobrotnik. Zagovarjal je stališče, da se narod lahko razvija samo v domačem jeziku. Njegova »Kratka slovenska slovnica za prvence« in sodelovanje pri slovenskih časopisih najzgovorneje priča o tem. Njegova slovnica je bila po daljšem času zopet v slovenščini in je bila slovenska in ne pokrajinsko naravnana. Pomembna je Murščeva vloga v revolucionarnem letu 1848/49 ¬ kot organizatorja štajerskega slovenstva v boju za slovenske socialne, kulturne in politične pravice. Umrl je 25. oktobra 1895. Pokopan je na domačem pokopališču pri Sv. Bolfenku v Trnovski vasi. (www.trnovska-vas.si).
Fotografija 15: Rojstna
hiša J. Muršca
(foto: Doroteja Pukšič)